Tuesday, March 19, 2024
FER Fruity Loops


Leto riža

Na velikih področjih sveta je riž glavni vir prehrane. Z rižem se – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije – prehranjuje…

By admin , in Turizem , at 16 maja, 2020


Na velikih področjih sveta je riž glavni vir prehrane. Z rižem se – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije – prehranjuje 2,7 milijarde ljudi, do leta 2025 pa naj bi to število naraslo na 3,9 milijarde. Največje pridelovalke riža so dežele daljnega vzhoda, največja je Kitajska, potem Indija, Mongolija, šele na devetem mestu je Brazilija in deseta je Japonska. V teh deželah je riž del tradicije, del njihovega življenja in kulture.

Združeni narodi so letošnje leto določili za mednarodno leto riža pod geslom »riž je življenje« pa izbirajo najbolj izvirno fotografijo na temo riža. V sodelovanju številnih organizacij, Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), raziskovalnih institutov (IRRI – International Rice Research Institute) in fakultet (Yale), že vse leto poteka vrsta strokovnih srečanj, posvetov in ostalih aktivnosti, kjer sodelujejo pridelovalci in predelovalci riža, strokovnjaki agronomi, bio tehnologi in znanstveniki za prehrano.

Naša najbližja soseda, ki se aktivno udeležuje posvetov in tudi sama prireja srečanja, je Italija. Je največja pridelovalka riža v Evropi z dolgoletno tradicijo, saj ga goji že od sredine 15. stoletja. Leonardo da Vinci je bil tisti, ki je spodbujal gradnjo namakalnih kanalov v dolini reke Pad. Po podatkih iz leta 2000 je bila potrošnja riža v Italiji 8,5 kg na prebivalca. Odličen vir ogljikovih hidratov je rižev škrob.

Meseci, ki so pred nami, prinašajo spremembe v načinu življenja, oblačenju in prehranjevanju. Lahka oblačila ne skrijejo »dodatkov« okrog pasu, pogled v ogledalu nam razkrije, da so lanske kopalke malo premajhne. Bomo kupili novo garderobo ali poskušali izgubiti med zimo nabrane »blazinice«? Shujševalne diete so kratkega dosega zato je bolje spremeniti način prehranjevanja, s tem bomo storili veliko za organizem in izgled.

Mednarodna akademija znanosti, Mednarodni inštitut zdravja in Ameriška organizacija za zdravje srca in ožilja priporočajo:

  • – najmanj 55% dnevnih potreb po energiji naj bo v obliki ogljikovih hidratov, posebno kompleksnih ogljikovih hidratov (škrobi);
  • – vnos maščob v organizem naj bo 30% ali manj dnevno potrebnih kalorij, od tega vnos nasičenih maščobnih kislin max 10%;
  • – belakovine naj krijejo le 12 -15 % dnevne porabe energije, njihov izvor pa morajo biti viri z nizko vsebnostjo maščob (pusto meso perutnine, ribe).

To pa še ni vse!

  • – Omejiti moramo holesterol na max 300 mg/ dan;
  • – izogibati se moramo sladkorja;
SHARE THIS…Share on Facebook